Pred časom sem zasledil novico o študiji Evropske Unije, ki je pokazala, da je prevajalska panoge ena tistih, ki so bili od gospodarske krize najmanj prizadeti. Glavni razlog temu je verjetno v tem, da prevajalske storitve podjetja, posamezniki in državne ustanove potrebujejo tudi v gospodarski krizi. Izvozno usmerjena podjetja morda celo še bolj, saj se morajo še bolj potruditi za uspešnost pri prodaji svojih izdelkov na tujih trgih.

Skupni evropski referenčni okvir učenja, poučevanja in ocenjevanja jezikov je nastal leta 1991 z namenom, da se jezikovni standardi v Evropi poenotijo. Tako omogoča jezikovni okvir primerjavo jezikovnih znanj prebivalcev iz različnih evropskih držav. V praksi lahko na primer delodajalec objektivno preveri znanje tujih jezikov svojih kandidatov, če ti v svojem življenjepisu to seveda navedejo na podlagi jezikovnega okvira in ne s subjektivnimi oznakami kot npr. aktivno/pasivno znanje jezika.

V Belgiji so uradni jeziki francoščina, nizozemščina in nemščina. Francoski jezik govorijo na jugu Belgije, nizozemski jezik na severu, na vzhodu Belgije pa je manjše število nemško govorečih prebivalcev. Na začetku je bila kot uradni jezik priznana samo francoščina, nizozemščina je to postala leta 1873 in nemščina šele 1919. Predvsem med francosko in nizozemsko jezikovno skupino (torej med Valonci in Flamci) so na območju Belgije že več desetletij prisotni konflikti, ki se odražajo tudi na politični ravni.

Dobri prevajalci so za prevajalsko agencijo izredno pomembni. Takšni prevajalci namreč ustvarjajo kakovostne prevode, ki pa so osnovni pogoj za to, da prevajalska agencija zadrži stranko, ki je naročilo za prevod oddala. Če pa prevajalski agenciji uspe zadržati stranko in ta odda še številna naročila v prihodnje lahko skupni prihodki pri tem močno presegajo vrednost prvotnega naročila, ki ga je oddala stranka. Prevajalec lahko z odličnim prevajanjem tako prevajalski agenciji zagotovi veliko višjo nivo prihodkov pri dani stranki, kot le povprečen ali celo podpovprečen prevajalec.

Prevajalci, ki prevajajo poslovna besedila od pogodb do korespondence morajo poznati razliko med izražanjem v izvirnem in ciljnem jeziku na področju poslovnih besedil. Prav tako morajo imeti potrebno razgledanost na področju iz katerega je besedilo, da popolnoma razumejo besedilo, ki ga prevajajo. Pri prevajanju pogodb morajo poznati različne tipe pogodb in poznavati posebnosti pogodbenega jezika. Pri korespondenci morajo predvsem paziti na ustrezen slog in stil prevoda.

Ker je Slovenija vključena v številne mednarodne integracije prevajalci na raznih ministrstvih in drugih državnih ustanovah prevajajo predvsem korespondenco, raznovrstne zakone in dokumente, zbornike in letna poročila. Republika Slovenija mora kot članica EU poročati oštevilnih postopkih in procesih, ki jih izvaja. Seveda pa številno prevajanje v evropske jezike s tem v zvezi vrši Generalni direktorat - prevajalska služba evropske komisije in evropskega parlamenta.

Za dobre prevajalce je značilno, da dobro obvladajo svoje strokovno področje, zlasti če prevajajo strokovna besedila in obenem dobro poznajo tako izvorni jezik, v katerem je napisano besedilo, ki ga je potrebno prevajati kot tudi ciljni jezik, se pravi jezik, v katerega je potrebno besedilo prevesti. Dobri prevajalci se morajo tudi zavedati svoje odgovornosti in svoj prevod opraviti na visokem kakovostnem nivoju.

Stranke, ki naročajo prevajanje se pogosto odločijo, da ob prevajanju naročilo tudi lektoriranje tako prevedenega besedila. S tem se izboljša kakovost prevedenega besedila, hkrati pa lektoriranje ne stane toliko kot prevajanje (večinoma se cene lektoriranja na stran gibljejo med 1 in 10 EUR, medtem ko se cene prevajanja na stran pri 10 EUR šele nekako začnejo), zato se s to odločitvijo tudi znatno ne poveča strošek storitve.